- Svetovna finančna sredstva zasebnih gospodinjstev so se zmanjšala za 2,7 %, kar je največji padec po svetovni finančni krizi.
- Svetovna finančna sredstva, prilagojena glede na inflacijo, so bila le 6,6 % nad ravnjo iz leta 2019 – v Zahodni Evropi se je realno premoženje zmanjšalo za 2,6 %.
- Povprečna rast finančnih sredstev se bo v naslednjih treh letih verjetno gibala med 4 in 5 %.
- Rast obveznosti gospodinjstev in razmerje med dolgom in BDP sta se močno zmanjšala.
- Slovenija: Finančna sredstva še naprej rastejo, čeprav le zmerno (3,7 %)
München, 26. 9. 2023
Družba Allianz je danes predstavila 14. izdajo globalnega poročila družbe Allianz o premoženju, ki pod drobnogled jemlje stanje sredstev in dolgov gospodinjstev v skoraj 60 državah.
Annus horribilis
Leto 2022 je bilo slabo leto za varčevalce. Svetovna finančna lastnina zasebnih gospodinjstev se je zmanjšala za 2,7 %[1], kar je največji padec po svetovni finančni krizi leta 2008. Vendar so se stopnje rasti treh glavnih razredov sredstev močno razlikovale. Medtem ko so vrednostni papirji (-7,3 %) in zavarovanja/pokojnine (-4,6 %) močno nazadovali, so se bančne vloge izrazito povečale (+6,0 %). Skupno je bilo izgubljenih finančnih sredstev v vrednosti 6,6 bilijona EUR, skupna finančna sredstva pa so konec leta 2022 znašala 233 bilijonov EUR. Padec je bil najbolj izrazit v Severni Ameriki (-6,2 %), sledila je Zahodna Evropa (-4,8 %). Po drugi strani je Azija – z izjemo Japonske – še vedno beležila razmeroma visoke stopnje rasti. Tudi kitajska finančna sredstva so se močno povečala, in sicer za 6,9 %. V primerjavi s prejšnjim letom (+13,3 %) in dolgoročnim povprečjem zadnjih 20 let (+15,9 %) pa je bilo to precejšnje razočaranje – večkratna zaprtja so očitno terjala svoj davek.
Izničeni dobički
Kljub hudim izgubam so bila finančna sredstva svetovnih gospodinjstev konec lanskega leta nominalno še vedno za skoraj 19 % višja od ravni pred pandemijo koronavirusa. Skoraj dve tretjini (nominalne) rasti, prilagojene za inflacijo, sta bili žrtvi rasti cen, zaradi česar se je realna rast v treh letih zmanjšala na slabih 6,6 %. Medtem ko je večina regij lahko ohranila vsaj nekaj realne rasti blaginje, so razmere v Zahodni Evropi drugačne: vsi nominalni dobički so bili izničeni, realno premoženje se je v letu 2019 zmanjšalo za 2,6 %.
»Varčevalci so se dolga leta pritoževali nad ničelnimi obrestnimi merami,« je dejal Ludovic Subran, glavni ekonomist pri družbi Allianz. »Toda pravi sovražnik varčevalcev je inflacija. In to ne le odkar se je inflacija po pandemiji koronavirusa skokovito povečala. Na Hrvaškem so se na primer sredstva na prebivalca v zadnjih 20 letih pred inflacijo povečala za 330 %. Po upoštevanju inflacije pa je povečanje manj impresivno in znaša 107 %. To poudarja potrebo po pametnem varčevanju in večji finančni pismenosti. Toda inflacijo je težko premagati. Brez nekaterih spodbud in subvencij za dolgoročno varčevanje bi se večina varčevalcev lahko znašla v težavah.«
Brez vetra v hrbet
Po upadu v letu 2022 naj bi svetovna finančna sredstva v letu 2023 znova začela rasti. Temu v prid govori predvsem (za zdaj) pozitiven razvoj na delniških trgih. Na splošno pričakujemo, da se bodo svetovna finančna sredstva povečala za približno 6 %, tudi ob upoštevanju nadaljnje »normalizacije« varčevalnega vedenja. Glede na to, da bo svetovna stopnja inflacije v letu 2023 znašala približno 6 %, bi moralo biti varčevalcem prihranjeno še eno leto realnih izgub na njihovih finančnih sredstvih.
»Vendar so srednjeročni obeti precej mešani,« je dejala Patricia Pelayo Romero, soavtorica poročila. »Ne bo nobenih monetarnih ali gospodarskih vetrov, ki bi pihali v hrbet. Povprečna rast finančnih sredstev se bo v naslednjih treh letih ob predpostavki povprečnih donosov na delniških trgih verjetno gibala med 4 % in 5 %. Toda tako kot pri vremenu, ki je zaradi podnebnih sprememb vse bolj ekstremno, je v novem geopolitičnem in gospodarskem okolju mogoče pričakovati več tržnih nihanj. ’Normalna’ leta lahko postanejo prej izjema kot pravilo.«
Zategovanje pasu
Zasuk obrestnih mer se je jasno poznal tudi na pasivni strani bilance stanja zasebnih gospodinjstev. Potem ko se je svetovni zasebni dolg v letu 2021 povečal za 7,8 %, se je rast lani precej zmanjšala, in sicer na 5,7 %. Največji padec je bil zabeležen na Kitajskem: lanska rast dolga v višini 5,4 % je bila najnižja v zgodovini. Ob koncu leta 2022 so globalne obveznosti gospodinjstev skupaj znašale 55,8 bilijona EUR. Ker se je vrzel med dolgom in gospodarsko rastjo povečala na 3,9 odstotne točke, se je svetovni delež dolga v BDP (obveznosti kot odstotek BDP) leta 2022 znatno zmanjšal, in sicer za več kot 2 odstotni točki na 66,1 %. To pomeni, da je svetovni delež dolga zasebnih gospodinjstev spet na približno enaki ravni kot na začetku tisočletja, kar je izjemna stopnja stabilnosti, ki pa ne sovpada z razširjeno zgodbo o svetu, ki se utaplja v dolgovih. Vendar so se na svetovnem zemljevidu dolga zgodili veliki premiki. Predvsem je za razvoj v razvitih gospodarstvih značilna stabilnost. Po drugi strani pa se je v zadnjih dveh desetletjih delež dolga na večini nastajajočih trgov močno povečal. Kitajska je na vrhu seznama z deležem, ki se je več kot potrojil na dobrih 61 %.
Slovenija: še vedno v porastu
Bruto finančna sredstva slovenskih gospodinjstev so se leta 2022 povečala za skromnih 3,7 %, kar je precej manj kot leto prej, ko so se povečala za 12,4 %. Medtem ko sta se kategoriji vrednostnih papirjev in zavarovanj/pokojnin zmanjšali za 1,6 % oziroma 3,7 %, so se bančne vloge, ki so s 50-odstotnim deležem v portfelju prevladujoča kategorija sredstev v Sloveniji, ustalile: povečanje za 8,8 % je skoraj tako močno kot v letu 2021 (9,1 %). Pri tem ima pomembno vlogo sprememba varčevalnega vedenja. V letih pandemije so se prihranki ne le povečali, ampak se je vse večji del usmeril tudi na kapitalske trge. Leta 2022 pa so se slovenski varčevalci vrnili k starim vzorcem: več kot 80 % svežih prihrankov je bilo shranjenih v bančnih vlogah. V primerjavi z letom 2019 pred pandemijo so finančna sredstva višja za 27,2 %, vendar le nominalno. Ob upoštevanju inflacije se je povečanje finančnih sredstev v treh letih zmanjšalo na 14,8 %.
Rast obveznosti se je po 6,1-odstotni rasti v letu 2021 nekoliko pospešila na 6,3 %. Vendar se je zaradi visoke nominalne rasti BDP delež dolga v BDP znižal na 28,2 %, kar je približno 7 odstotnih točk pod najvišjo vrednostjo iz leta 2012. Neto finančna sredstva so se povečala za 2,9 %. Z neto finančnimi sredstvi na prebivalca v višini 26.850 EUR je Slovenija na lestvici najbogatejših držav padla za eno stopničko na 27. mesto in se zamenjala s Češko (finančna sredstva na prebivalca, glej tabelo).
Neto finančna sredstva na prebivalca leta 2022
|
|
v EUR |
Medletno v % |
Položaj v letu 2002 |
1 |
Združene države Amerike |
251.860 |
-8,9 |
2 |
2 |
Švica |
238.780 |
-4,4 |
1 |
3 |
Danska |
163.830 |
-9,9 |
18 |
4 |
Singapur |
151.200 |
+3,9 |
11 |
5 |
Tajvan |
141.600 |
+3,1 |
10 |
6 |
Nova Zelandija |
117.760 |
-7,6 |
6 |
7 |
Kanada |
117.450 |
-5,7 |
9 |
8 |
Švedska |
116.060 |
-13,2 |
15 |
9 |
Nizozemska |
103.120 |
-18,1 |
7 |
10 |
Belgija |
97.790 |
-7,7 |
3 |
11 |
Japonska |
96.500 |
-0,3 |
4 |
12 |
Avstralija |
92.630 |
-6,1 |
17 |
13 |
Izrael |
92.370 |
-3,6 |
13 |
14 |
Združeno kraljestvo |
88.380 |
-9,2 |
8 |
15 |
Irska |
71.360 |
-3,9 |
16 |
16 |
Italija |
69.350 |
-6,9 |
5 |
17 |
Francija |
67.500 |
-7,1 |
12 |
18 |
Avstrija |
65.330 |
-4,6 |
14 |
19 |
Nemčija |
63.540 |
-8,3 |
19 |
20 |
Malta |
49.500 |
+0,6 |
20 |
|
|
|
|
|
27 |
Slovenija |
26.850 |
+2,9 |
28 |
Interaktivni »Allianzov globalni premoženjski zemljevid« je na voljo na naši domači spletni strani.
Raziskava je dostopna na povezavi: Allianz Global Wealth Report 2023: The next chapter
O Allianzu
Skupina Allianz je ena od vodilnih svetovnih zavarovalnic in upravljavcev premoženja z več kot 122 milijoni* zasebnih in poslovnih strank v več kot 70 državah. Stranke družbe Allianz lahko koristijo široko paleto osebnih in podjetniških zavarovalnih storitev, od premoženjskega, življenjskega in zdravstvenega zavarovanja do asistenčnih storitev, kreditnega zavarovanja in globalnega poslovnega zavarovanja. Družba Allianz je eden največjih svetovnih vlagateljev, ki v imenu svojih zavarovalnih strank upravlja približno 683 milijard evrov.** Poleg tega naša upravljavca premoženja PIMCO in Allianz Global Investors upravljata približno 1,6 bilijona evrov premoženja tretjih oseb. Zahvaljujoč svojemu sistematičnemu vključevanju ekoloških in družbenih meril v svoje poslovne procese in naložbene odločitve smo po indeksu trajnosti Dow Jones (Dow Jones Sustainability Index) med vodilnimi v zavarovalniški panogi. Leta 2022 je več kot 159.000 zaposlenih doseglo skupne prihodke v višini 152,7 milijarde evrov in dobiček iz poslovanja skupine v višini 14,2 milijarde evrov.
* Vključno z nekonsolidiranimi subjekti s strankami družbe Allianz.
** Na dan 31. decembra 2022
Za te ocene kot vedno velja spodnja izjava o omejitvi odgovornosti.
Opozorilo v zvezi z izjavami o prihodnosti
Ta dokument vsebuje izjave o prihodnosti, kot so obeti ali pričakovanja, ki temeljijo na trenutnih stališčih in predpostavkah vodstva ter na katera lahko vplivajo znana in neznana tveganja ter negotovosti. Dejanski rezultati, številke o uspešnosti ali dogodki se lahko bistveno razlikujejo od tistih, ki so izraženi ali nakazani v takšnih vnaprejšnjih izjavah.
Do odstopanj lahko pride zaradi sprememb dejavnikov, ki med drugim vključujejo: (i) splošne gospodarske in konkurenčne razmere v osnovni dejavnosti in na ključnih trgih družbe Allianz, (ii) uspešnost finančnih trgov (zlasti nestanovitnost trga, likvidnost in kreditni dogodki), (iii) negativno publiciteto, regulativne ukrepe ali sodne postopke v zvezi s skupino Allianz, drugimi znanimi podjetji in sektor finančnih storitev na splošno, (iv) pogostost in resnost zavarovanih škodnih dogodkov, vključno s tistimi, ki so posledica naravnih nesreč, in razvoj stroškov škode, (v) stopnje in trende umrljivosti ter obolevnosti, (vi) stopnje vztrajnosti, (vii) obseg kreditnih neplačil, (viii) stopnje obrestnih mer, (ix) menjalne tečaje, predvsem menjalni tečaj EUR/USD, (x) spremembe zakonov in predpisov, vključno z davčnimi predpisi, (xi) vpliv prevzemov, vključno s povezanimi vprašanji integracije in reorganizacijskimi ukrepi, ter (xii) splošne konkurenčne pogoje, ki v vsakem posameznem primeru veljajo na lokalni, regionalni, nacionalni in/ali svetovni ravni. Številne od teh sprememb lahko poslabšajo teroristične dejavnosti.
Ni obveznosti posodabljanja
Družba Allianz ne prevzema obveznosti, da bo posodabljala kakršnekoli informacije ali izjave o prihodnosti, razen informacij, ki jih moramo razkriti po zakonu.
Opomba o varstvu zasebnih podatkov
Družba Allianz SE je zavezana k varovanju vaših osebnih podatkov. Več informacij najdete v naši izjavi o zasebnosti.